V Angliji naj bi na stotine otrok prejemalo zdravila iz skupine agonistov receptorja GLP-1, ki so sprva nastala za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, danes pa so znana predvsem kot pripomoček za hujšanje. Po poročanju Guardiana, ki se sklicuje na lastno preiskavo, so med prejemniki tudi otroci, mlajši od 12 let. Podatki naj bi izhajali iz pregleda predpisovanja v angleškem zdravstvenem sistemu.
Zdravila, kot sta Wegovy in Mounjaro, so v zadnjih letih postala splošno znana imena. Sprva so bila namenjena uravnavanju krvnega sladkorja pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2, kasneje pa so se uveljavila tudi kot učinkovito sredstvo za zmanjševanje telesne teže. Prav zaradi vse večje razširjenosti se je pozornost javnosti in regulatorjev usmerila v vprašanje, kdo vse naj bi ta zdravila prejemal in pod kakšnimi pogoji.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da predpisovanje tovrstnih zdravil otrokom zahteva posebno previdnost. Po njihovem mnenju je nujno specialistično vodenje in dolgoročno spremljanje, saj gre za zdravila, ki vplivajo na presnovo in apetit ter imajo lahko neželene učinke. Opozorila so usmerjena predvsem v potrebo po jasnih kliničnih smernicah in rednem nadzoru, ne pa v samo razpravo o učinkovitosti zdravil pri odraslih.
Razkritje odpira širše vprašanje o tem, kako hitro se zdravila, prvotno namenjena kroničnim boleznim, prenesejo v vsakdanjo rabo, tudi pri najmlajših skupinah prebivalstva. Guardian v svojem prispevku izpostavlja, da je treba razlikovati med zdravljenjem otroške debelosti pod strokovnim nadzorom in morebitno pretirano dostopnostjo do zdravil, ki so postala priljubljena predvsem zaradi želje po hitrem hujšanju.
Za zdaj ni znano, koliko otrok je zdravila prejelo v okviru kliničnih poti in koliko zunaj njih. Angleške zdravstvene oblasti in regulatorji se na ugotovitve preiskave še niso podrobneje odzvali. Razprava o predpisovanju GLP-1 otrokom bo predvidoma nadaljevala tudi v strokovnih krogih, kjer si mnogi želijo več podatkov o dolgoročnih učinkih in varnosti.
Vir: The Guardian Svet
Foto: Stanislav Liubauskas / CC BY 4.0 (vir slike)



