Delo od doma je v Sloveniji po navedbah RTV Slovenija manj razširjeno kot v povprečju Evropske unije. Čeprav so se prakse oddaljenega dela v času pandemije covida-19 močno uveljavile, naj bi slovenski delodajalci in zaposleni k temu načinu dela še vedno posegali redkeje kot njihovi kolegi v drugih državah članice.
Ekonomist Matej Černe je za RTV Slovenija ocenil, da bi morala Slovenija zasledovati kombinacijo dela od doma in dela iz pisarne. Hibridni model naj bi bil po njegovem prepričanju koristen tako za zaposlene kot za delodajalce, v javnem sektorju pa bi ob visokih stroških prevoza prinesel prihranke tudi državnemu proračunu. Po njegovih besedah se takšna oblika organizacije dela glede na raziskave izkazuje kot ugodna za obe strani.
Razprava o obsegu dela na daljavo je v Sloveniji aktualna že vse od pandemije, ko so številna podjetja in javne ustanove naglo prešla na delo od doma. Po sprostitvi omejitvenih ukrepov se je del te prakse ohranil, a v manjšem obsegu kot v nekaterih primerljivih državah. Podatki, na katere se sklicuje RTV Slovenija, kažejo, da Slovenija pri tem kazalniku zaostaja za evropskim povprečjem.
Zagovorniki hibridnega modela izpostavljajo predvsem prihranke pri prevozu in večjo prožnost pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Hkrati pa ostajajo odprta vprašanja o produktivnosti, nadzoru nad delom in ohranjanju timske dinamike, ki jih delodajalci pogosto navajajo kot razlog za zadržanost do večjega obsega dela na daljavo.
Po navedbah RTV Slovenija naj bi bilo za nadaljnji razvoj te prakse ključno jasno opredeljeni okviri, ki bi urejali pravice in obveznosti obeh strani. Kako se bo delo od doma v prihodnje uveljavljalo v slovenskem javnem in zasebnem sektorju, bo po mnenju sogovornika odvisno tudi od pripravljenosti delodajalcev, da preizkusijo bolj prilagodljive modele organizacije dela.
Vir: RTV Slovenija
Foto: Kristin Hardwick / CC0 (vir slike)



