Vodji švedskih socialdemokratov Magdaleni Andersson ni uspelo sestaviti vlade skupaj z drugimi tremi strankami levosredinskega bloka. Kot poroča RTV Slovenija, so pogovori o oblikovanju koalicije propadli, s čimer se je potrdila negotovost, ki je na švedskem političnem prizorišču vladala po nedavnih volitvah.
Po neuspehu levosredinskega bloka bo predsednik švedskega parlamenta mandat za sestavljanje vlade verjetno podelil Ulfu Kristerssonu, dosedanjemu konservativnemu premierju. Ta naj bi imel boljše možnosti, da zbere zadostno podporo v parlamentu, kjer je ravnovesje moči izjemno tesno.
Švedski politični sistem zahteva, da predlagana vlada v parlamentu ne dobi večine proti sebi, kar pomeni, da lahko manjšinske vlade vladajo tudi brez izrecne večine. Prav ta značilnost je v preteklosti že večkrat omogočila oblikovanje vlad, ki so bile odvisne od zunanje podpore ali vzdržanih glasov.
Anderssonova, ki je Švedsko vodila pred volitvami, si je prizadevala za koalicijo z drugimi strankami levosredinskega bloka, a se dogovor ni izšel. Podrobnosti pogovorov niso javno znane, poročila pa nakazujejo na različna stališča glede ključnih političnih vprašanj, med katerimi so tudi energetika, migracije in socialna politika.
Če bo Kristersson dobil mandat, bo moral v parlamentu poiskati podporo med strankami desnega in sredinskega spektra. Tudi ta pot ni samoumevna, saj so odnosi med strankami zapleteni, volilni izid pa je prinesel razdrobljeno politično pokrajino.
Švedska je bila dolgo znana po stabilnih vladah, v zadnjih letih pa se sooča z večjo politično nestabilnostjo. Novi mandat bo pokazal, ali bo država dobila vlado, ki bo lahko učinkovito naslavljala izzive, kot so gospodarska negotovost, varnostna vprašanja in integracija.
Vir: RTV Slovenija
Foto: CEphoto, Uwe Aranas / BY-SA (vir slike)



