V ameriški predvolilni kampanji pred vmesnimi volitvami leta 2026 Donald Trump na shodih ponavlja svoje običajne teme: hvali se kot največji predsednik največjega gibanja v največjem gospodarstvu, napada demokrate, medije in volilne prevare, nezakonito priseljevanje pa opisuje kot invazijo. Po pisanju Guardiana so njegovi govori mešanica že slišanega in zmedenih fraz, a desetletje trajajoči projekt delitve ostaja po mnenju avtorja nenormalen in nevaren.
Kolumna, ki je bila prvotno objavljena v glasilu This Week in Trumpland, izhaja iz opažanja, da so izjave, ki bi pred leti sprožile ogorčenje, danes sprejete skoraj brez odziva. Avtor uporabi prispodobo žabe v počasí segrevajoči se vodi in zapiše, da smo po desetletju tovrstne retorike postali neodzivni oziroma, kot pravi, “črno ožgani krastači”.
Po navedbah Guardiana je ključno vprašanje, kaj takšna otopelost pove o javnosti sami. Če so bile nekoč podobne izjave razlog za široko razpravo, danes pogosto naletijo le na skomig z rameni. Avtor opozarja, da ta normalizacija ni le vprašanje političnega okusa, temveč vpliva na to, kaj v javnem prostoru sploh še velja za nesprejemljivo.
Besedilo izhaja iz rubrike, ki redno spremlja dogajanje okoli Trumpa in njegovega vpliva na ameriško politiko. Guardian ob tem bralce poziva k prijavi na tedenski glasnik, kar je del njihovega uredniškega formata. Ker gre za mnenjski prispevek z jasno izraženim stališčem avtorja, je treba vsebino brati kot komentar in ne kot nevtralno poročanje.
Za slovenske bralce je zgodba zanimiva predvsem kot primer, kako se javni diskurz sčasoma prilagaja ponavljajočim se sporočilom in kako hitro se meje sprejemljivega premaknejo. Vprašanje, ki ga prispevek odpira, ni vezano le na ZDA: podobni procesi normalizacije ostrih izjav se pojavljajo tudi v drugih državah, tudi v Evropi.
Vir: The Guardian Svet
Foto: Gage Skidmore from Peoria, AZ, United States of America / BY-SA (vir slike)



