Daljnovodi ob sončnem zahodu

Cene energije in hrane so glavni dejavnik inflacije

Cene energije in hrane ostajajo glavni vir inflacije v Sloveniji. Podražitve se prenašajo v širše gospodarstvo, kar zahteva ciljne ukrepe in dolgoročne rešitve.

Inflacija v Sloveniji in evrskem območju ostaja trdovratna, pri čemer cene energije in hrane še naprej predstavljajo osrednji dejavnik rasti cen. Čeprav so se skupni kazalniki inflacije v zadnjih mesecih nekoliko umirili, analitiki opozarjajo, da jedrna inflacija, ki izključuje najbolj nestanovitne kategorije, ostaja povišana. To pomeni, da pritiski na cene niso le posledica začasnih šokov, temveč so se prenesli v širše gospodarstvo.

Po podatkih statističnih uradov so se cene električne energije, plina in goriv v preteklem letu zvišale za več kot petino, kar neposredno vpliva na proračune gospodinjstev in podjetij. Energija je hkrati vhodni strošek za skoraj vsako proizvodnjo, zato se podražitve prenašajo naprej v maloprodajne cene. Kmetijski pridelovalci poročajo o višjih stroških gnojil, goriva in transporta, kar se odraža v višjih cenah osnovnih živil.

Hrana je posebej občutljiva kategorija, saj nanjo vplivajo tudi vremenski ekstremi, motnje v dobavnih verigah in geopolitične napetosti. Podražitve kruha, mleka, mesa in zelenjave so v zadnjem letu dosegle dvomestne odstotke, kar najbolj prizadene najranljivejše skupine prebivalstva. Socialni transferji sicer blažijo učinke, a ekonomisti opozarjajo, da dolgotrajna inflacija hrane zmanjšuje kupno moč in povečuje neenakost.

Evropska centralna banka je v odziv na vztrajno inflacijo večkrat zvišala obrestne mere, kar naj bi ohladilo povpraševanje in posledično rast cen. Vendar pa višje obrestne mere ne morejo neposredno vplivati na ponudbene šoke, kot so podražitve energije in hrane. Analitiki zato opozarjajo, da bo boj proti inflaciji dolgotrajen in da so potrebni tako denarni kot fiskalni ukrepi.

Vlada je napovedala dodatne ukrepe za zaščito ranljivih gospodinjstev, vključno s subvencijami za energijo in nadzorom cen osnovnih živil. Strokovnjaki pa opozarjajo, da morajo biti ti ukrepi ciljno usmerjeni in časovno omejeni, da ne bi spodbudili dodatne inflacije. Dolgoročno rešitev vidijo v pospešitvi zelene tranzicije, diverzifikaciji dobavnih virov in večji samooskrbi s hrano.

Za slovenska podjetja in potrošnike bo ključno leto 2025, ko naj bi se inflacijski pritiski postopoma umirili. A negotovost ostaja visoka, saj so cene energije in hrane odvisne od globalnih razmer, ki jih ni mogoče napovedati. Jasno je le, da bosta energija in hrana še naprej v središču ekonomskih razprav in vsakodnevnih odločitev.

urednistvo
urednistvo
Articles: 3088