Doslej neobjavljen družinski arhiv razkriva manj znano plat Rabindranatha Tagoreja, indijskega pesnika, glasbenika, romanopisca, filozofa, slikarja in pedagoga, ki je leta 1913 kot prvi neevropski avtor prejel Nobelovo nagrado za književnost. Gradivo, o katerem poroča britanski Guardian, ponuja vpogled v njegov ustvarjalni proces in osebne odnose v zadnjih letih življenja.
Tagore, rojen leta 1861, je pustil globok pečat v literaturi, glasbi, izobraževanju in umetnosti indijske podceline. Med njegovo trajno zapuščino sodita tudi državni himni Indije in Bangladeša. Irski pesnik W. B. Yeats naj bi ga opisal kot večjega od vseh nas, kar kaže na njegov mednarodni ugled v začetku 20. stoletja.
Arhiv, ki ga je razkrila družina, osvetljuje predvsem njegovo likovno ustvarjanje in osebno korespondenco iz poznega obdobja. Po navedbah Guardiana gre za gradivo, ki doslej ni bilo dostopno javnosti in ki dopolnjuje že znane biografske vire o pesnikovem življenju in delu.
Odkritje je pomembno tudi v širšem kulturnem kontekstu, saj Tagore velja za eno osrednjih osebnosti bengalske renesanse in za enega najvplivnejših azijskih intelektualcev 20. stoletja. Njegova dela so bila prevedena v številne jezike, njegova glasbena in literarna zapuščina pa ostaja živa tako v Indiji kot v Bangladešu.
Podrobnejša vsebina arhiva za zdaj ni v celoti javno dostopna; Guardian poroča, da ponuja vpogled v njegovo ustvarjalno delo in medosebne vezi v poznih letih. Za raziskovalce in ljubitelje književnosti gre za priložnost, da bolje razumejo, kako je Tagore ustvarjal tudi v obdobju, ko je bil že uveljavljen svetovni avtor.
Vir: The Guardian Svet
Foto: N509FZ / CC BY-SA 4.0 (vir slike)



