Režiserka Andrina Mračnikar je v izjavi za RTV Slovenija izpostavila vprašanje, ki sega onkraj jezikoslovja: kakšna je pravzaprav korist jezika, ki ga govori le malo ljudi? Njeno razmišljanje, objavljeno v rubriki Citat, se dotika položaja manjšinskih jezikov in širše družbene odgovornosti do njih.
Po njenih besedah je korist jezika neposredno povezana s prisotnostjo drugih govorcev. Dokler obstaja skupnost, ki jezik uporablja, ima ta tudi vrednost in smisel. Ko pa skupnost izgine ali se skrči, se poruši tudi vsakdanja raba jezika – in z njo njegova družbena korist.
Mračnikar poudarja, da to ni zgolj vprašanje posameznikove izbire ali kulturne dediščine, temveč sistemsko vprašanje. Rešitve vidi v delovanju vrtcev in šol, kjer se jezik prenaša na nove generacije, ter v politični drži, ki mora jezikovno raznolikost aktivno podpirati. Brez teh struktur se tudi najbolj zavzeti govorci znajdejo v položaju, ko jezika nimajo komu predati.
Izjava odmeva v času, ko se številne manjšinske jezikovne skupnosti po Evropi soočajo s podobnimi izzivi: upadom števila govorcev, pomanjkanjem učiteljev in vsebine v maternem jeziku ter vprašanjem, kako jezik ohraniti živ tudi zunaj formalnih institucij. Slovenski prostor pri tem ni izjema, saj se tako slovenski jezik v zamejstvu kot jeziki drugih skupnosti v Sloveniji soočajo z vprašanjem vsakodnevne rabe.
Režiserkino razmišljanje tako ne ostaja le pri kulturi, ampak se dotika tudi širših družbenih in političnih odločitev. Jezikovna politika, od financiranja šolstva do medijev in javne rabe, po njenem prepričanju neposredno določa, ali bo jezik živel naprej ali pa bo ostal le še zapis v slovarjih in arhivih.
Vir: RTV Slovenija
Foto: Jonatan argento / BY-SA (vir slike)



