Evropska unija je sprejela prvi celovit zakon o umetni inteligenci na svetu, a njegova pravila ne bodo začela veljati čez noč. Uredba, ki so jo v Bruslju potrdili po dolgih pogajanjih, uvaja postopno uvajanje obveznosti za ponudnike in uporabnike sistemov umetne inteligence. Cilj je zaščititi državljane pred tveganji, hkrati pa ne zadušiti inovacij.
Prve določbe bodo začele veljati že v nekaj mesecih po uradni objavi. Prepovedani bodo sistemi, ki pomenijo nesprejemljivo tveganje, na primer socialno ocenjevanje državljanov ali uporaba umetne inteligence za manipulacijo ranljivih skupin. Te omejitve bodo veljale takoj, saj naj bi ščitile temeljne pravice.
V naslednji fazi, predvidoma po enem letu, bodo stopila v veljavo pravila za sisteme splošnega namena, kot so veliki jezikovni modeli. Ti bodo morali razkriti, kako so bili usposobljeni, in zagotoviti, da ne ustvarjajo nedovoljenih vsebin. Ponudniki bodo morali vzpostaviti tudi mehanizme za odkrivanje in odpravljanje napak.
Najbolj obsežen del uredbe, ki ureja visokotvegane sisteme, bo začel veljati po dveh do treh letih. Sem sodijo uporabe v zdravstvu, izobraževanju, zaposlovanju in kritični infrastrukturi. Za te sisteme bodo veljale stroge zahteve glede nadzora, dokumentacije in človeškega posredovanja. Nadzor bodo izvajali nacionalni organi, ki jih morajo države članice še imenovati.
Slovenija bo morala pravila prenesti v svoj pravni red in ustanoviti pristojne inštitucije. Podjetja, ki razvijajo ali uporabljajo umetno inteligenco, bodo morala svoje poslovanje prilagoditi postopoma. Manjša podjetja bodo deležna nekaterih olajšav, a se morajo zavedati, da globe za kršitve segajo do več milijonov evrov.
Kljub postopnemu uvajanju pa ostajajo odprta vprašanja. Nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bo izvajanje v praksi zapleteno, saj tehnologija hitro napreduje. Drugi menijo, da je evropski pristop dober zgled za svet, saj postavlja jasne meje brez popolne prepovedi. V prihodnjih letih bo jasno, ali bo uredba dosegla ravnovesje med varnostjo in napredkom.



