Približno 60 članic in članov Evropskega parlamenta, med katerimi so večinoma ženske, je postalo tarča pornografskih spletnih strani, ki objavljajo lažne in prirejene posnetke. Gre za primer zlorabe tehnologije globokih ponaredkov (deepfake), pri kateri se z umetno inteligenco ustvarijo videoposnetki, ki prikazujejo osebe v dejanjih, ki se niso nikoli zgodila.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je napade ostro obsodila in države članice pozvala k ukrepanju. Poudarila je, da takšne prakse niso le napad na posameznike, temveč tudi na demokratične institucije in dostojanstvo političnega delovanja.
Po poročanju RTV Slovenija so žrtve večinoma poslanke, kar odpira vprašanja o spolno zaznamovanem nasilju v digitalnem prostoru. Storilci pogosto izkoriščajo pomanjkljivo zakonodajo in anonimnost spleta, žrtve pa se soočajo z dolgotrajnimi postopki odstranjevanja vsebin.
Evropska unija je v zadnjih letih sprejela več aktov, med njimi Akt o digitalnih storitvah, ki platformam nalaga odgovornost za hitro odstranjevanje nezakonitih vsebin. Kljub temu se primeri globokih ponaredkov množijo, saj tehnologija postaja vse dostopnejša in prepričljivejša.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je medtem napovedala pravno zaščito svojega glasu, poroča RTV Slovenija. Njen primer kaže, kako se politiki poskušajo odzvati na nove oblike digitalnega nasilja, hkrati pa odpira razpravo o ravnovesju med zaščito posameznikov in svobodo izražanja.
Strokovnjaki opozarjajo, da je za učinkovit odziv potrebno sodelovanje med državami, platformami in ponudniki tehnologije. Brez skupnih standardov in hitrih mehanizmov za preverjanje pristnosti vsebin bo po njihovem mnenju število žrtev še naraščalo.
Vir: RTV Slovenija


