Nobelova nagrada za kemijo je letos pripadla francoskim in japonskim znanstvenikom, ki so razrešili dolgoletno uganko tako imenovane asimetrije življenja. Kot poroča BBC, so nagrajenci pojasnili, zakaj imajo mnoge molekule, ključne za življenje, samo eno od dveh možnih zrcalnih oblik.
Pojav, ki ga znanstveniki imenujejo homohiralnost, pomeni, da se v naravi praviloma pojavlja le ena različica molekule, čeprav sta kemično obe enako mogoči. Ta lastnost je temeljnega pomena za delovanje beljakovin, DNK in številnih zdravil, saj se zrcalni obliki iste molekule v telesu pogosto obnašata povsem različno.
Po navedbah vira so nagrajenci s svojim delom ponudili mehanizem, ki pojasnjuje, kako je do te selektivnosti prišlo – verjetno že v zgodnjih fazah razvoja življenja na Zemlji. Razumevanje tega procesa je pomembno tako za temeljno znanost kot za industrijo, kjer sinteza zdravilnih učinkovin pogosto zahteva natančno izbiro prave zrcalne oblike.
Nobelova nagrada za kemijo velja za eno najprestižnejših priznanj v znanosti in vsako leto opozori na raziskave, ki spreminjajo razumevanje naravnih zakonitosti. Letošnje priznanje tako osvetljuje vprašanje, ki je znanstvenike zaposlovalo že desetletja, in hkrati odpira prostor za nadaljnje raziskave na stičišču kemije, biologije in medicine.
Podrobnejša pojasnila o delu nagrajencev in njihovem prispevku k razumevanju izvora življenja bodo znana po uradni obrazložitvi komisije, ki nagrado podeljuje.
Vir: BBC Svet
Foto: Prolineserver (talk) / BY-SA (vir slike)



